Raziskovalna dejavnost 2011/2012
Mladi raziskovalci OŠ Maksa Durjave so aktivni tudi v šolskem letu 2011/2012. Za natečaj »Mladi za napredek Maribora« so izdelali tri raziskovalne naloge.
Naslov naloge: Legende mariborske zabavne glasbe
Raziskovalno področje: sociologija
Avtorja: Maks Kravos, Nika Marin
Mentor: Rado Šumer
Čeprav Slovenski pravopis pravi, da je legenda svetniška zgodba, čudežna pripoved, izmislek, pa tudi legendarni junak v današnjem pogovornem jeziku pojem »legenda« uporabljamo v drugačnem pomenu. Kdo ne pozna športnih legend, glasbenih, igralskih itd. Vsak kraj ima svojo legendo, tudi obdobje. Mi smo se odločili da raziščemo glasbeno sceno Maribora v drugi polovici 20. stoletja, oziroma obdobja Jugoslavije. To je bilo obdobje, ko so se vrstili številni plesi, veselice in glasbeni festivali, kjer so nastopali mariborski pevci in pevke zabavne glasbe in si ustvarili status legend. Ker je bila glasbena scena tako močna smo se odločili, da se bomo osredotočili le na posameznike, glasbene skupine pa pustimo za kdaj drugič. Z različnimi raziskovalnimi metodami bomo poskusili izluščiti posameznike, ki jim pripisujejo status legend, in ugotoviti kako današnje generacije vidijo nekdanje in sedanje stanje na mariborski glasbeni sceni. Legende še »živijo«?
Naslov naloge: Razvoj turizma v Ribnici na Pohorju
Raziskovalno področje: turizem
Avtorja: Tilen Drakšič, Aleš Manačinski
Mentorici: Bojana Cingerli, Jasna Koražija
Za Mariborčane ki smučamo in smo že naveličani gneče na Mariborskem Pohorju, je samo petinštirideset minut vožnje iz Maribora novejše smučišče v Ribnici na Pohorju. V raziskovalni nalogi smo želeli raziskati, kako je potekal razvoj turizma v Ribnici na Pohorju. Še posebej nas je zanimal razvoj zimskega turizma in njegovi vplivi na razvoj kraja in celotne občine. Postavili smo hipotezo, da je turizem kraju prinesel večjo razpoznavnost in pripomogel k razvoju občine. Ker je urejanje novih smučišč povezano s precejšnjimi posegi v okolje, nas je zanimalo tudi, kakšne posledice je to pustilo v naravi. Veliki del naloge smo opravili kar v Ribnici na Pohorju. Podatke smo pridobili s pomočjo intervjujev, preučevanjem literature in analizo statističnih podatkov.
Naslov naloge: Guten Tag ali Gueden dag!
Raziskovalno področje: tuji jeziki
Avtorja: Jernej Čelofiga, Kristijan de Bree
Mentorica: Barbara Ditrih
V šoli se učimo angleščino in nemščino. Zakaj pa ne bi slišali in se naučili nekaj tudi v nizozemščini, ki je zahodno-germanski jezik in se ga uči približno 20 milijonov ljudi? Njegov najbližji jezik je angleščina, na besedišče pa je imela velik vpliv nemščina. Nastanek obeh jezikov (nemščine in nizozemščine) ter njun izvor in razvoj skozi stoletja bova raziskala v najini raziskovalni nalogi in pripravila učno uro v povezavi obeh jezikov, kjer bova nekaj znanja in nizozemskih besed posredovala najinim sošolcem v 8. razredu. Tako bomo potrdili ali ovrgli dejstvo, da je učenje nizozemščine za vse, ki dobro govorijo angleško ali nemško, relativno lahko.
