Lokalni posvet na OŠ Maksa Durjave
Na OŠ Maksa Durjave Maribor smo v sklopu projekta Izzivi medkulturnega sobivanja v četrtek, 30. 3. 2017, med 11.00 in 15.00, pripravili lokalni posvet Vključevanje priseljencev v naši lokalni skupnosti.
Posvet se je pričel s krajšimi prispevki in predstavitvami. Ravnateljica OŠ Maksa Durjave Maribor Jolanda Friš Lozej je predstavila projekt Izzivi medkulturnega sobivanja, učiteljica OŠ Maksa Durjave Tatjana Mali je predstavila pred kakšne izzive smo postavljeni učitelji in kako pomembna je naša vloga pri vključevanju učencev, predstavila je uspešen primer opismenjevanja učencev v 1. razredu, direktor in ravnatelj Izobraževalnega centra Maribor Davorina Urih je predstavil, kako vključujejo dijake migrante na Srednji šoli za prehrano in živilstvo Maribor. K sodelovanju smo povabili tudi organizacije, s katerimi se povezujemo. Zelo uspešno sodelujemo z Mladinsko informacijsko-svetovalnim centrom INFOPEKA, tako so nam Tomaž Podbevšek, Klara Gričar in Nataša Usar predstavili program Brezmejni svet. Koordinatorica prostovoljstva Urška Živkovič pa je predstavila delovanje Slovenske filantropije v Mariboru. Našemu povabilu na posvet se je prijazno odzval tudi dr. Friderik Klampfer, ki je pripravil prispevek O beguncih malo drugače ali kako s(m) Butalci že vdrugič pregnali Turke. Okroglo mizo je vodila dr. Milena Kerndl, prej navedenim gostom sta se pridružili še dr. Bojana Zadravec, vodja Oddelka za matične zadeve, državljanstvo in migracije v Upravni enoti Maribor, in gospa Tatjana Njivar iz Andragoškega zavoda Maribor.
Lokalnega posveta so se udeležili predstavniki osnovnih in srednjih šol, mestne občine in Zavoda za šolstvo. Ugotovili smo, da je osnovni problem, s katerimi se soočamo v šolah, težava s komunikacijo, saj so otroci, ki so preseljeni, že takoj vključeni v vzgojno-izobraževalni sistem. Naslednja težava pa je pomanjkljivo znanje pri nekaterih predmetih, saj se pojavljajo težave tudi pri angleščini in matematiki. Prav tako pa za učence ni lahko, ko se zaradi nepoznavanja jezika ne morejo vključiti v družbo vrstnikov. Za učence priseljence je namenjenih premalo ur in šole se morajo znajti same. Problematiko rešujejo vsaka po svoje, tudi s pomočjo javnih del, a je tega premalo. Ugotavljamo, kako pomembno je povezovanje z lokalnimi skupnostmi in drugimi organizacijami, moramo stopiti skupaj in zahtevati, da se ta problematika reši na sistemski ravni. Učenci so različni in poučevanje v tako raznolikih razredih ni enostavno. Tudi učitelji potrebujejo podporo pri svojem delu. Pojavilo se je vprašanje, ali fakulteta izobražuje ustrezen kader za delo s priseljenci. Poudarili smo tudi pomembnost medkulturne kompetence, naša družba je zelo raznolika in pomembno je, da se razvija. Vsi se zavedamo, da moramo biti pozorni na to, kako se učenci vključujejo in da so sprejeti. Otroci se ne obremenjujejo s tem, kakšne barve kože ima kdo, kakšen jezik govori … Ne obremenjujejo se s tem, kdo je kdo. Vsi so otroci, vsi so enaki in vsi imajo radi enake stvari. Moramo pa jim zagotoviti možnosti, da bodo lahko uspešni v izobraževanju in jim omogočiti dodatne ure slovenskega jezika in zadostno podporo pri učenju. Posvet bi se lahko nadaljeval, saj se ob tej temi odpira veliko vprašanj, zagotovo pa gre za aktualno problematiko, kjer je potrebno najti ustrezno rešitev na ravni celotne države.
mag. Blanka Kovačec, multiplikatorka projekta SIMS
